KOBILJE SE PREDSTAVI
|
|
Kobilje je idilična podoba tihe, spokojne vasi, v kateri se dedišcina preteklosti zliva s sodobnim, urbanim okoljem v harmonično celoto.
|
|
Duh časa se zrcali v starih prekmurskih hišah, ki nas kot zgodovinska knjiga poučujejo o preteklosti prekmurske ravnice. V eni od teh hiš, panonski domačiji št. 189 je v načrtih občine namestitev muzeja, ki bo hranil izročila preteklosti: stare delovne stroje ter stare dokumente in denar.
Je biser panonske arhitekture in je vsekakor vredna ogleda. V njej je tudi namešcena prva telehiša v Sloveniji, turisticni Info - center, v načrtih imajo tudi ureditev vinoteke, splošni razstavni prostor ter vzorčne kuhinje.
|
|
Zavetnik Kobilja je Sveti Martin. Njemu v čast sodomacini zgradili lepo cerkev z znamenitimi »Kregarjevimi okni«. Cerkev stoji sredi vasi v senci mogočnega breka (Sorbus terminalis), ki je največje in najstarejše drevo svoje vrste v Sloveniji.
|
|
Na okoliških gričih pa se razprostira vinogradniški raj, kateri Vas s svojo lepoto kar vabi med vinske trte in na kapljico pristnega domačega vina v lične zidanice.
Tu raste tudi potomka vinske trte "Modra kavčina".
![]()
|
|
Poseben biser Kobiljskih goric je »skoriš« (Sorbus domestica), 200 let staro sadno drevo, ki raste na hribu Sv. Martina, od koder je lep razgled po okolici.
![]()
|
|
Prijazni in gostoljubni domačini Vam bodo z veseljem razkazali svojo vas, gorice ter lepoto neokrnjene narave v gozdnem rezervatu Zgornje Kobilje in blagodejnimi območji z zdravilnimi točkami in Vas popeljali do rastišč raznovrstnih gob in drugih gozdnih sadežev, s katerimi lahko popestrite Vašo kulinariko.
|
Kobilje s svojo okolico je tudi raj za lovce, fotografe ter za vse ljubitelje narave, saj nudi obilo možnosti tako za telesno kot tudi za duševno sprostitev. Pa tudi za ljubitelje dobre hrane in žlahtne kapljice vemo Kobiljčani prav dobro poskrbeti, zatorej obišcite Kobilje – zeleni koticek na skrajnem severovzhodu Slovenije in se prepričajte, da pri nas še vedno živi »Povest o dobrih ljudeh«.
|
|
V cerkvi Svetega Martina imajo kotišče navadni netopirji.
Pravzaprav gre za največjo in skoraj edino porodniško kolonijo te vrste v celem Prekmurju. Že nekaj let se občasno spremlja kolonija in ugotovili so, da se tu zbere tudi 400 samic z mladiči.
Slovensko društvo za proučevanje
in varstvo netopirjev
|
|
![]()
Kjer živimo v prijateljstvu z vodami,
tam je vidrin obraz najčistejši
in njena krvoločna volja do življenja
najžlahtnejša. O, da bi naše vode
spet postale kraljestvo povodnega moža!
(Iztok Geister)
Občina Kobilje je partner v projektu "Ohranjanje populacije vidre (Lutra lutra) na Goričkem".
Z najbolj vitalno, sklenjeno populacije vidre v Sloveniji se ponaša Prekmurje, natančneje Goričko. Vidrine sledi in iztrebke lahko odkrijemo malodane v vsakem potoku, rečici in reki, od Mure, Ledave in Krke do Mačkovskega, Peskovskega, Ratkovskega in Kobiljanskega potoka. Goričko nima naravnih stoječih voda, zato so zgrajeni vodni zadrževalniki, kot so Ledavsko jezero pri Kraščih na Ledavi, Hodoško jezero pri Hodošu na Dolenskem potoku, Križevsko jezero na Mali Krki in Bukovniško jezero na Bukovnici zelo pomembne oaze vodnega življenja, ki vidri bogatijo prehransko ponudbo in povečujejo možnosti za preživetje v sušnih letnih obdobjih.
Prebivalce treh dežel bo kot simbol ogroženih, a tu še ohranjenih naravnih vrednot v trideželni krajinski park Goričko – Örseg – Raab povezala tudi vidra, kajti vidrina populacija na Goričkem je le del večje populacije, ki sega prek meja Slovenije na zahod in na vzhod. Stabilnost ji zagotavljajo prav vodni koridorji (predvsem reki Ledava in Krka), ki povezujejo vse tri čezmejne pokrajine.
Več podrobnejših informacij najdete na spletni strani aqualutra.si.
Vir: Aqualutra
|
|