Klopni meningoencefalitis je zelo resna virusna bolezen osrednjega živčevja, za katero ni specifičnega zdravila. Prenaša se z vbodom okuženega klopa ali v izjemno redkih primerih z zaužitjem nepasteriziranega mleka ali mlečnih izdelkov, narejenih iz mleka kužne živine.

Slovenija je po obolevnosti s klopnim meningoencefalitisom med najbolj ogroženimi državami v Evropi, kar pomeni, da je tveganje za okužbo veliko. V povprečju smo v zadnjih desetih letih zabeležili 105 prijav letno.

Do okužbe pride tako, da se klop, okužen z virusom klopnega meningoencefalitisa, pritrdi na kožo. Samega vboda ljudje ne čutijo, ker ima slina klopa anestetičen učinek, zato ostane klop pogosto neopažen, še posebej pri otrocih.

 

Na mestu vboda na koži ni vidnih sprememb. Bolezen poteka v dveh fazah. Približno 7-14 dni po vbodu klopa se pojavijo prvi znaki v obliki neznačilne vročinske bolezni, ki so podobni kot pri gripi: slabo počutje, utrujenost, bolečine v glavi, vratu, bolečine v mišicah, sklepih, lahko je prisotna tudi rahlo povišana telesna temperatura. Ti simptomi trajajo 2-4 dni, nato pa se stanje izboljša in sledi obdobje brez simptomov, ki traja od nekaj dni do 3 tednov.

Prehodnemu izboljšanju sledi druga faza bolezni, za katero so značilni visoka vročina, močan glavobol, bolečine v vratu, lahko tudi otrdel vrat, vrtoglavica, slabost in bruhanje. Lahko nastopijo celo motnje zavesti, v hudi obliki tudi koma in v redkih primerih lahko nastopi celo smrt.

Smrtnost ni visoka, pri odraslih znaša približno 0,5-2 odstotka, vendar bolezen pogosto pusti trajne posledice, kot so trajne ohromitve, kronični glavobol, težave s koncentracijo in spominom, lahko se pojavijo motnje ravnotežja, težave pri hoji, govoru, okvara sluha.