Na ogroženem območju se izvajajo naslednji ukrepi:

• izvajalci dejavnosti oziroma imetniki živali morajo veterinarski organizaciji oziroma pristojnemu območnemu uradu (OU) Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin takoj prijaviti vsako spremembo zdravstvenega stanja pri drobnici ali oborah z dovzetno divjadjo, vključno s povečanim številom obolelih ali poginjenih živalih;
• drobnica mora biti nastanjena ločeno od drugih vrst živali, preprečen mora biti stik s prostoživečimi živalmi;
• postavitev razkuževalnih barier na vhodih in izhodih iz obrata oziroma zagotovitev drugih načinov dezinfekcije na območju obrata;
• izvajanje biovarnostnih ukrepov za preprečevanje širjenja bolezni, vključno s preoblačenjem in preobuvanjem ob vstopu in izstopu iz objektov z drobnico oziroma uporabo zaščitne obleke in obutve za enkratno uporabo (posebna obleka za obisk vsakega tropa), namestitev razkuževalnih barier na vhod v objekte, umivanje in razkuževanje rok;
• prepoved premikov drobnice in proizvodov, ki izvirajo od drobnice znotraj območja, razen pod določenimi pogoji po predhodni odobritvi pristojnega OU;
• prevoz živali preko območij z omejitvami se lahko v skladu z 22. členom Uredbe 2020/687/EU izvaja po glavnih prometnicah, brez postankov ali raztovarjanja;
• prevozna sredstva za prevoz dovzetnih živali in njihovih proizvodov, ki izvirajo z ogroženega območja, morajo biti razkužena;
• vsako vzorčenje v objektih z drobnico, ki ni namenjeno spremljanju prisotnosti PPR, mora predhodno odobriti pristojni OU;
• prepoved zbiranja drobnice (sejmi, razstave, tržnice in druga zbiranja);
• prepoved premikov gnoja, nastilja, uporabljene stelje, razen po predhodni odobritvi pristojnega OU;
• vodenje evidenc v obratu o vseh osebah in prevoznih sredstvih, ki vstopajo v obrat oziroma na območje obrata, ter o drobnici v obratu – število in vrsta živali, število in datum pogina, druge spremembe pri živalih (na primer sprememba zdravstvenega stanja).

Za preprečevanje PPR je ključna učinkovitost sistemov za zgodnje odkrivanje bolezni in opozarjanje (ozaveščenost, pasivni nadzor, prijava suma) ter izvajanje učinkovitega nadzora, vključno z nadzorom prometa živali in proizvodov.

Imetniki živali morajo biti pozorni na splošne ukrepe biološke varnosti, kot so nakup živali iz preverjenih rej, čista oblačila v hlevu, karantena, čiščenje in razkuževanje prevoznih sredstev, preprečevanje dostopa v hlev zunanjim osebam in podobno. Preprečiti je treba vnos virusa prek okuženih živali (okužene živali izločajo virus, še preden se pojavijo prvi simptomi) ali okuženih predmetov.