O zgodovini Kulturnega društva Kobilje

Marija Farkaš je bila dolga leta predsednica KD Kobilje. Spodnji zapis (poševna pisava), je njeno avtorsko delo  (iz leta 1987). Govori o razvoju kulture, petja in folklore skozi čas.

Velikokrat slišimo, da se ne živi samo od kruha, kar pomeni, da potrebuje človek poleg hrane še kaj, kar bo njegovo življenje obogatilo in ga dvignilo na višjo raven. Nedvomno sodi med tisti »še kaj« tudi kulturno življenje kakega kraja, v tem primeru Kobilja.

O tem nimamo pisanih virov, pač pa živijo pričevanja posameznikov, ki so na tem področju delovali v času med obema vojnama in v letih po osvoboditvi.

Takrat, pa še do nedavnega, se je ob tihih večerih razlegala na vasi fantovska pesem. Peli so dolenski in gorenski fantje v več skupinah in dokaj ubrano v svojem glasbenem narečju. V nekaterih družinah so igrali na cingule, v drugih na gosli in bas. V vasi so imeli svojo godbo – muzikante, ki so igrali predvsem na gostüvanjih v domačem kraju pa tudi drugod.

V čas pred drugo svetovno vojno sodi tudi prva dramska uprizoritev. Kulturno življenje se je bolj razmahnilo po osvoboditvi. Nedvomno so k temu prispevali precejšen delež učitelji in dijaki, ki so znali zainteresirati tudi kmečko mladino za kulturne dejavnosti. Najbolj se je mladina navduševala za uprizarjanje gledaliških iger. Naštudirali so vsaj dve vsako leto, bodisi v okviru mladinske organizacije ali kot člani gasilskega društva. Predstave so bile največkrat poleti na kmečkih gumnih, redkeje pozimi v šolski učilnici, po letu 1952 pa tudi v še neurejenem zadružnem domu. Veselje do te dejavnosti je prisotno še danes. In kaj so igrali? V prvih letih po vojni predvsem eno in dvodejanske igre s tematiko NOB (opomba Narodno osvobodilni boj), pa tudi zahtevnejša dela kot so Raztrganci, Težka ura, Mati in druge. Reči moram, da so vaščani prav ob teh uprizoritvah najprej spoznavali in doživljali naš narodno osvobodilni boj. Navduševali so se za Finžgarjeve ljudske igre in odigrali domala vse(Veriga, Razvaline življenja, Divji lovec, Miklova Zala, Županova Micka, Matiček se ženi in druge)

Na predvečer dneva republike (opomba 29.11. je bil Dan republike, državni praznik, v bivši Jugoslaviji) in prvega maja so organizirali baklade in kresovanja, na sam praznik pa proslave, ki jih je pripravljala šolska in pošolska mladina.  Dostojne so bile tudi proslave slovenskega kulturnega praznika in druge. Krajani so se tudi izobraževali na različnih predavanjih s področja kmetijstva, zdravstva, na kuharskih tečajih, tečajih za nego bolnika na domu, mladina v vsakoletnih zdravstvenih tečajih in šoli za življenje.

Dokaj pogosto nas je obiskal tudi potujoči kino, predstave pa so bile v nabito polni šolski učilnici.

V letu 1965 beležimo prvi nastop šolske in mladinske/izvenšolske/folklorne skupine. Prvi nastop šolskega pevskega zbora s 3-glasnimi pesmimi in nastop na občinski reviji. Kmalu za tem se registrira dramska skupina in postavi na oder sodobnejša dela (Zločin in kazen, Tolmun in kamen) 1975-ega leta se ustanovi kulturno društvo. Odtlej zajema ljubiteljska dejavnost več področij: dramsko, recitatorsko, folklorno, občasno glasbeno in filmsko, zbiranje in ohranjanje ljudskega blaga.

Res je, da so nekatere sekcije zaradi objektivnih razlogov občasno manj delavne, vendar pa je kulturno življenje v krajevni skupnosti stalno prisotno, kaže pa se tudi po številnih gostovanjih naših skupin izven domačega kraja.

V letu 1980 je KD pričelo zbirati pesmi in običaje domačega kraja ter pripravljalo celovečerno prireditev, ki so jo delavci ljubljanskega radia posneli za oddajo Naša zemlja v pesmi in besedi. Za svoj arhiv so posneli kar precej ljudskih pesmi, kolednic, molitev itd. Tej prireditvi je sledil prvi nastop naših ljudskih pevcev v okrogli dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani.

Dve leti je delovala oživljena skupina ljudskih godcev. Pripravila je snemanje za radio Murska Sobota, gostovala skupno z ljudskimi pevci ob kulturnem prazniku ter izvedla več nastopov v krajevni skupnosti.

Nekaj let je uspešno delal tudi ženski pevski zbor, nastopal na prireditvah v krajevni skupnosti in sodeloval na občinski reviji pevskih zborov. Zaradi kadrovskih težav/brez zborovodje/ je nehal delati, se pa v tekočem letu ponovno ustanavlja, enako kot moški oktet.

Samostojno in v povezavi s šolo potekajo proslave ob državnih praznikih, spominskih dnevih ter prireditve ob krajevno pomembnih dogodkih

Pomembna kulturna pridobitev za vas je nedvomno knjižnica, osnovana 1982-ega leta ob prizadevanjih vodstva KD ter matične knjižnice v Lendavi. Premore že lepo število knjig pa tudi bralcev-mladih in starejših.

Kulturno življenje v kraju pa popestrijo še gostovanja skupin iz sosednjih društev in od drugod. Predvsem so to koncerti pevskih zborov, nastopi folklornih in igralskih skupin. V preteklih letih je bilo večkrat v gosteh tudi mariborsko gledališko društvo in celjski gledališčniki, česar pa si več ne moremo privoščiti.

Igralska skupina je uspešno uprizorila Partljičevo igro Ščuke pa ni; Boeing, boeing, ponovno Županova Micka, Začarana Ančka, Klobčič – tu je gostovala v Dobrovniku, Filovcih, Bogojini, Lendavi, Hotizi, V. Polani.

Folklorna skupina je spoznavala prekmurske (goričke in ravenske) in štajerske plese. Nastopala je na občinskih revijah, prireditvah v krajevni skupnosti, gostovala v Dobrovniku, Genterovcih in na raznih prireditvah v organizaciji ZKO. 1987 - letos je dobila folklorna skupina svoje obleke, tako bodo odpadle težave, ki so jih zaradi izposoje pestile ob nastopih.

Vse prireditve so v dvorani zadružnega doma. To je KD ob sodelovanju krajevne skupnosti in v povezavi ter pomoči ZKO Lendava (opomba, tedaj Zveza kulturnih organizacij Lendava) primerno uredilo. Izboljšave prostorov so predvidene v tem letu, enako tudi izdelava folklornih oblek, za katere je sredstva nakazala ZKO, nekaj pa tudi krajevna skupnost Kobilje.

Vse prireditve so dobro obiskane, publika pa je dovolj kritična in zahtevna. To pa je tudi zahteva po večji kvaliteti.

Na pobudo Marije Farkaš je društvo začelo prirejati tudi tradicionalno prireditev praviloma prvo soboto v decembru, »Družina poje«. To je topel večer poln ljudskih, pa tudi ostalih slovenskih pesmi, kjer je pomembna družinska toplina, povezovanje in prenašanje ljudskega izročila iz roda v rod.

Sedež društva se je iz Zadružnega doma prestavil v Center za izvajanje kulturnih dejavnosti. Tukaj poteka sedaj tudi večina kulturnih prireditev.

Že nekaj let pa Dan državnosti obeležujemo s kulturnim programom (po maši) na hribu Sv. Martina, pri kapelici.

Na Kobilju imamo bogato in barvito kulturno zgodovino, ki jo je potrebno ohranjati in negovati. Kultura se prepreda v vse niti in oblike utripa javnega življenja na vasi. KD Kobilje si bo še naprej prizadevalo k medgeneracijskemu povezovanju, k ohranjanju preteklosti in cenjenju idej mladih generacij.

Lidija Vugrinec,

predsednica KD